Umetnost - Izpod koša pred platno

Nejc Smodiš je po predčasno končani športni poti zadovoljstvo in notranji mir našel v umetnosti. »Že v osnovni šoli sem imel popisane in porisane vse zvezke,« se danes 23-letni Nejc Smodiš spominja svojega guljenja šolskih klopi na novomeški osnovni šoli Grm. Kljub temu se je Nejc najprej ogrel za košarko. Bolje rečeno, vsi so to od njega bolj ali manj pričakovali, ko pa je njegov strejši brat Matjaž s svojimi predstavami in igrami napovedal, da bi se utegnila v Novem mestu roditi dinastija Smodiš. Da ni bilo vse iz trte zvito in na trhlih temeljih, potrujejo tudi podatki, to trdi tudi stroka, da naj bi bil Nejc še bolj nadarjen kot Matjaž, ki je danes ponosni očka treh sinov, nepogrešljiv član prve peterke ruskega prvaka CSKA ter član prve peterke slovenske reprezentance. »V senci ni biti lahko,« pove Nejc, ki pa v isti sapi doda, da je brat Matjaž po predčasnem koncu Nejčeve košarkarske kariere jasno povedal, da bo mlajšega brata podpiral pri vsem, kar bo Smodiš Junior počel. »Kar nekaj časa je v meni zorela odločitev, da rečem zbogom košarki, ki mi ni več nudila pravega veselja. V sebi sem čutil nek razcep,« se Nejc spomni dni, ki jih je v dresu novomeške Krke preživljal še zadnje dni na košarkarskem parketu. »Leto in pol bo minilo, od kar sem prijel čopič v roke in začel ustvarjati, «spregovori o svojih resnih in odločnih korakih, ki jih je zarisal v svet umetnosti, barv, čopičev in platen. Hotel se je vpisati na likovno akademijo, a ni bil uspešen pri sprejemnih izpitih. Ko je napravil prvo delo, jo je mahnil do gospoda Braneta Šušterja, ki je bil Nejčev učitelj likovne vzgoje v osnovni šoli. Brane ga je napotil do Sebastjana Šeremeta, ki je postal Nejčev mentor. Oba, tako Sebastjan in Nejc, sta samouka, ustvarjata pa v prostorih Sokolskega doma Novo Mesto, ki je bil prvi narodni dom na Slovenskem. In kak slog goji Nejc? »Nekateri poznavalci me uvrščajo med nadrealiste, sam pa menim, da se še iščem.« Ob tem pa Nejc še doda, da tudi brat Matjaž poseduje obilo umetniške žilice. »Tudi Matjaž je sila nadarjen, a sedaj nekaj časa ni ustvarjal.« Sta pa zato Nejc in Sebastjan pred časom ustvarila mogočno fresko na vikendu, ki ga ima brat Matjaž v okolici Novega mesta. Nejca pobaramo, kaj želi s svojimi deli povedati: »Preko del izražam svoja čustva, skušam izraziti, kaj me moti na tem svetu. Nekateri povedo, drugi pa naslikamo.« Ustvarja, ko čuti navdih. Na silo ne gre. Ko pa so trenutki pravi, lahko ti trajajo tudi po 20 ur! »Zakaj pa ne?« odvrne Nejc, ki je skupaj s Sebastjanom Šeremetom, Marjanom Maznikom ter Igorjem Obradinovićem ob pomoči Igorja Vidmarja sredi maja pripravil razstavo »Zadnji krik Sokola«, s katero so hoteli dolenjski umetniki opozoriti na katastrofalno stanje propadajoče stavbe sredi dolenjske prestolnice. Nejc in Sebastjan sta bila po razstavi navdušena, čez dobro leto in pol pa načrtujeta, da bi se nabralo dovolj del za novo predstavitev javnosti. Pred časom se je Nejc lotil ustavarjanja s pomočjo tehnike »air brush«, kjer si pomaga s kompresorjem, ki ga ponavadi najdete na vsakem avtomobilskem servisu. Kaj bo počel Nejc čez 10 let? »Skoraj sem prepričan, da bom ostal v tej stroki, kar počnem sedaj. Da le ne bo situacija slabša, pa bom kar zadovoljen,« skromno pristavi 23-letni Novomeščan, čigar telo krasi kar 11 tetovaž. »Veren sem, tako sem bil vzgojen, Jezus pa je inspiracija za mnoga dela.« Predtremi leti leti se je nazadnje pomeril z bratom Matjažem pod obroči.Nejc ponosno pove, da je ugnal brata, sicer pa košarki ne posveča veliko časa: Razen Matjaževih tekem me ostalo sploh ne zanima.« Nejc spremlja tudi evropsko prvenstvo pred malimi ekrani, brat Matjaž pa je na španskem parketu. Oba počneta tisto, kar najbolje znata in uživata v tem. Brata Smodiš iz Novega mesta. Besedilo: Drago Perko Foto: Drago Perko

št. komentarjev: 0  |  št. glasov: 118