Omare ni več … Ledena čarovnica je mrtva … In Aslana, mogočnega leva, pogrešajo že več kakor tisoč let.

Zdaj pa Petra, Suzano, Edmunda in Lucijo s čarobnim rogom nekdo pokliče nazaj v Narnijo, v povsem drugačen svet, kjer novi sovražnik želi zanetiti vojno in kjer so ljubezniva bitja te dežele na robu preživetja.

Po priljubljenem književnem delu pisatelja C.S. Lewisa je priznani režiser Andrew Adamson (Shrek in Shrek 2) posnel ZGODBE IZ NARNIJE: PRINCA KASPIJANA, nadaljevanje priljubljene filmske uspešnice izpred treh let, ZGODBE IZ NARNIJE: LEV, ČAROVNICA IN OMARA. Slednja je s 745 milijoni dolarjev izkupička v svetu ena izmed najuspešnejših filmov doslej in sodi v sam vrh Disneyjevih uspešnic.

V osrednjih vlogah se spet srečamo s štirimi mladimi angleškimi igralci, ki jih je Adamson odkril za prve Zgodbe iz Narnije: 12-letno Georgie Henley kot Lucijo, 16-letnega  Skandarja Keynesa kot Edmunda, mlajšega od bratov, ki je v prvi zgodbi izdal brata in sestri zaradi lastnih sebičnih ciljev, 19-letno Anno Popplewell kot Suzano, previdno in praktično sestro, ter 21-letnega Williama Moseleyja kot Petra, najstarejšega med njimi in zdaj prvega, vrhovnega kralja Narnije, ki viteško vodi spopad s sovražnimi salami, da bi rešil Narnijo tiranske vladavine zlobnega kralja Miraza. Naslovni lik, princa Kaspijana, je upodobil Ben Barnes, 26-letni britanski igralec, znan predvsem po gledališki vlogi v drami "The History Boys" (za National Theatre Company). Pred kratkim je dokončal snemanje filma “Easy Virtue” Noela Cowarda ob strani Jessice Biel in Colina Firtha, videli pa smo ga tudi v manjši vlogi v filmu “Stardust” Matthewa Vaughna. Med novinci sta še Peter Dinklage kot Trumpkin, rdeči pritlikavec, ki pospremi otroke Pevensi na novo potovanje, in Warwick Davis (“Willow'', Štoparski vodnik po galaksiji, Jedijeva vrnitev) kot sumničavi črni pritlikavec Nikabrik. Veterana Shanea Rangija smo že v prvem delu spoznali kot ostarelega minotavra Asterija (zaigral je tudi v priljubljeni trilogiji Gospodar prstanov) ter zvezdnika z britanskih odrov mjuziklov Cornella S. Johna (Porgy in Bess, Levji kralj) kot vodjo kentavrov, Glenstorma. Seveda znova poslušamo Liama Neesona kot mogočnega leva Aslana in spoznamo zanimiva živalska lika, zvestega jazbeca Trufflehunterja z glasom škotskega igralca Kena Scotta ter viteškega mišjaka Cviličila z glasom veterana angleške komedije. Zlobni kralj Miraz je italijanski igralec in režiser Sergio Castellito, Pierfrancesco Favino je voditelj Mirazove vojske, general Glozelle, priljubljeni mehiški igralec Damian Alcazar je izdajalski član Mirazovega sveta, lord Sopespian, veteran francosko flamskega rodu Vincent Grass pa je Kaspijanov modri učitelj in vzgojitelj, doktor Kornelij.

VRNITEV V NARNIJO: ZGODBA PRINCA KASPIJANA

Princ Kaspijan je druga od Lewisovih sedmih knjih iz serije Zgodb iz Narnije, ki vključujejo uvodno, že posneto Leva, čarovnico in omaro, pa Popotovanje Potepuške zarje, Srebrni stol, Konj in njegov fantič, Čarovnikov nečak in Poslednji boj. Izšle so v letih 1950 do 1956 in so dolgo veljale za ene izmed  najboljših in najbolj domiselnih del otroške klasike. Prodali so jih v več kot milijon izvodih po vsem svetu in jih prevedli v več kakor 35 jezikov.  Imamo jih tudi v slovenščini.

Režiser Adamson je na kratko opisal zgodbo o Narniji polnih 1300 let po prvi dogodivščini, odkar so brata in sestri Pevensie odšli nazaj v svoj svet. Podjarmili so si jo Telmarinci in vsa njena čudovita, pravljična bitja pregnali v gozd. Zaradi tiranske vladavine in mačehovskega odnosa so nekatere živali pozabile govoriti, med Telmarinci in Narnijci pa je zazijal globok prepad, poln medsebojnega sovraštva. Po smrti svojega očeta čaka prestol na mladega princa Kaspijana, ki odrašča pod okriljem strica Miraza. Ko pa temu žena povije sina, je njegova prva naloga princa spraviti s poti. S pomočjo zvestega učitelja Princ Kaspijan pobegne v narnijski gozd in s čarobnim rogom naše znanke Suzane pokliče nazaj v Narnijo kralja in kraljici iz davnine, Lucijo, Suzano, Edmunda in Petra. Zdaj se zgodba šele začne odvijati …

O PRODUKCIJI: KAKO SO USTVARILI NARNIJO

Nas Slovence pa je prevzela neka druga, resnična zgodba. V dolgem in zahtevnem procesu izbiranja lokacij za snemanje tega vizualno zelo zahtevnega filma so odgovorni prepotovali skoraj pol zemeljske oble ali natančneje, več kot dvajset dežel na šestih kontinentih. Narnija ne obstaja; porodila se je v domišljiji slavnega pisatelja in producenti, režiser in scenografi so združili vse moči in dali svoji fantaziji prosto pot, ko so iskali primerne kraje za snemanje. Mojster predvizualizacije Rpin Suwannath je po grobih obrisih drugega scenarija že v času zaključne produkcije prvega filma izdelal računalniško izdelane prizore za najzahtevnejše dele snemalne knjige Princa Kaspijana. Računalniško animirane podobe služijo kot temelj in prepotrebno orodje režiserju, da si zamisli prizor in potrebne rekvizite zanj veliko pred samim časom snemanja. Je tudi v pomoč pri izdelavi finančnega ogrodja za snemanje. Šele potem, ko je bila izdelana predvizualizacija ključnih prizorov, ki gledalcem jemljejo dih, so se filmarji podali na pot iskanja ustreznih krajev za snemanje. V Levu, čarovnici in omari so morali najti zimsko pokrajino, ki pa je povsem različna od te v Kaspijanu.

James Crowley, lovec na lokacije pri projektu Narnija, pripoveduje:
''Na samem začetku smo imeli vsi v mislih Novo Zelandijo. Seveda smo omenjali tudi Evropo, toda ne po posameznih predelih ali državah. Za Princa Kaspijana smo potrebovali neskončno poletje in vremenski pogoji so igrali ključno vlogo pri izbiranju lokacij.''

Priznati moramo, da so tako imenovani lokacijski skavti za ta film imeli pravi nos. Za ključne prizore mogočnega spopada ob koncu in še nekatere druge, so izbrali prečudovito dolino Soče v bližini Bovca in Triglavskega narodnega parka. Seveda so snemali še drugje, na Češkem (v Pragi, Usiju in regiji Brdo) , na Poljskem v tamkajšnjem narodnem parku Stolove in na Novi Zelandiji, na polotoku Coromandel, ki slovi po mogočnih starodavnih gozdovih ter prečudovitih plažah.

Tehnični del filmske ekipe je več kot dva meseca preživel ob Soči in njenem desnem pritoku, potoku Gljunu v okolici Bovca. Za potrebe bržkone najbolj veličastnega prizora z rečnim božanstvom in dokončnim obračunom s sovražno telmarinsko vojsko so zgradili mogočen most iz brun čez reko Sočo. Kdo bi si mislil, da bo Gregorčičeva ''bistra hči planin'' nekoč služila kot domovanje skrivnostnega rečnega božanstva, ki na Aslanov ukaz zbere kristalno čiste turkizne vode, jih zvrtinči v mogočen steber v podobi orjaškega starca in jih kot pravično kazen izlije na tiranskega izdajalca. Most se razruši na tisoč kosov in rečni bog osvobodi svoje divje vode. Preden pa ga poruši, so ga morali seveda zgraditi – brez božje pomoči.

Po pripovedovanju vodje tehnične ekipe pri filmu, je moral most služiti tako filmskim kakor praktičnim potrebam. Varno je moral nositi vojsko več kot 200 polno oboroženih mož in več ducatov članov filmske ekipe. Za pomoč pri gradnji so zaprosili naše gradbeno podjetje, SGP Primorje. Ne dvomimo v pohvalne besede filmarjev, ki so dejali, da ob predstavitvi zahtev našim gradbenikom le-ti niso niti trenili z očmi.

Soča in njeni bregovi, posuti s nežno belim kamenjem, so torej služili kot Beruna, kraj, ki so ga Telmarinci zgradili več sto let pred dogodki v našem filmu. Poleg tega, da so delno preusmerili tok reke Soče, so Primorci prilagodili moderni način gradnje staremu in delo opravili izvrstno. Ali kakor se je izrazil sam vodja tehnične ekipe pri filmu, Roger Ford:
''Delo je vključevalo dobršen del zahtevnega gradbenega inženirstva. Predstavili so nas inženirjem SGP Primorja, ki je največje podjetje v Sloveniji za gradnjo mostov. Niti trenili niso z očmi. Prilagodili so svoj moderni način gradnje našim zahtevam, proučili delo, ki smo ga hoteli opraviti, se nam pridružili pri gradnji in bili naravnost fantastični.'' 

Film, ki slovi tako po vizualnih učinkih, čudoviti kameri in zanimivi zgodbi o otroški nedolžnosti in včasih krutemu odraščanju in ki so ga delno posneli tudi v naših krajih, si boste v kinih lahko ogledali od 31.07.2008.