Noč, o kateri sanja vsaka srednješolka, se iz sanjske spremeni v katastrofalno za  Donno Keppel (Brittany Snow), ko obsedeni psihopat, ki ji je ubil vso družino, pobegne iz zapora in se spravi nadnjo.  Nepozabna noč se tako spremeni v igro mačke z mišjo, ko Donno in njene prijatelje zalezuje blaznež, ki ne bo dovolil, da bi se mu kaj postavilo na pot do njegove žrtve.
Napet triler, ki ima prelepe mlade igralce. glamurozna prizorišča, najsodobnejšo glasbo in napetost, da si človek pogrize prste.

NASTAJANJE MATURATSKEGA PLESA

Spomini na to noč bodo sčasoma zbledeli, nikoli pa je ne boste pozabil,. Tako kot ne  boste nikoli pozabili jutrišnje noči. – Dr. Elisa Crowe, Maturantski ples

Ko sta se Marc Forby in Neal H. Moritz odločila posneti film, ki ga bo navdihnil triler iz leta 1980 z naslovom  Prom Night, sta si ga zamislila v povsem drugačnih podobah za novo, bolj prefinjeno občinstvo. Izvirnik, v katerem je nastopila Jamie Lee Curtis na vrhuncu svoje slave kraljice kričanja, je klasični slasher tistega obdobja.  Forby in Moritz sta si zamislila scenarij, ki bi poudaril napetost, gravža pa bi bilo precej manj.
 »V svetu po Žagi smo šli do konca, kar zadeva nasilje na velikem platnu,” pravi Forby. “Vrnili smo se h klasičnim trilerjem stare šole, kjer strah poraja predvsem vprašanje: Kje se zdaj nahaja zlikovec? Je tam nekje? Je za njo?”
Forby in Moritz, producent uspešne franšize Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje kot tudi nedavne uspešnice Jaz, legenda, sta pet let razvijala scenarij, dokler nista našla ravno prave zgodbe.
“Z Nealom sta najela štiri pare scenaristov in razvijala vse možne zgodbe,” pravi  Forby. “Kresala so se različna mnenja o tem, kako jo strukturirati – naj začnemo s pobijanjem ali naj ga prihranimo za kasneje?  Imeli smo tudi verzijo, ko so otroci, ki jih ubijejo, reinkarnirane duše ljudi, ki so zagrešili zares slabe stvari in jih je doletela karmična usoda. Nazadnje smo se odločili, da bo Maturantski ples klasičen, neposreden psihološki triler. Zdelo se nam je, da ga bo vznemirljivejše posneti, če bo imel korenine v sedanjosti.”
Ko se jim je pridružil scenarist J.S. Cardone, je ta našel vizijo, s katero so bili vsi zadovoljni. Rezultat je scenarij, za katerega producent Toby Jaffe, ki je sodeloval pri remaku  The Amityville Horror, pravi, da je “zelo hitchcockovski. V veliko klasičnih Hitchcockovih filmih nekako veste, od kje prihaja nevarnost. Občinstvu je zabavno opazovati, kako se protagonisti spopadajo s tem. Mi smo z njimi, skušamo ugotoviti, kako se bodo rešili iz težav.”
Pričakovanje, pripomni Forby, je bolj grozno kot eksplicitno nasilje. “Domišljija posameznika je veliko večja kot karkoli, kar vam lahko prikaže filmar,” pravi. “Pričakovanje predstavlja 99 odstotkov vznemirjenj klasičnih grozljivk. In pričakovanje se je povečuje, če ima občinstvo del informacije, ki ga liki nimajo. Ob tem bomo še bolj vznemirjeni gledali, ker občinstvo ve, kjer se morilec nahaja, in želi likom nekako pomagati.”
Režiser dodaja: “Ko sem odraščal, so imele name velik vpliv popcorn grozljivke, kot sta Noč čarovnic in Petek, trinajstega. A me veliko bolj prestrašijo filmi, ki so bolj realistični. V filmih, ko sta Odrešitev in Nevarno morje, gre teror malce globlje, ker je situacija tako resnična, in hotel sem, da je naš film podoben.”
McCormick je odkril dokumentarec z naslovom The World’s Best Prom (Najboljši maturantski ples na svetu), ki so ga posneli v okviru slovesnosti na srednji šoli v  Racinu v Wisconsinu. V njem tudi prikazujejo, kaj ples pomeni za skupnost kot celoto, kot tudi za dijake in ostale udeležence. “Dokumentarec raziskuje, koliko je to mesto investiralo v maturantski ples. Spremlja dijake zadnjega letnika, kaj doživljajo v času do plesa, nadaljuje pa se med in po njem.” Pred začetkom snemanja so si dokumentarec na McCormickovo željo ogledali tudi igralci. “Hotel sem jim osvežiti spomine na maturantski ples. To je obred odraščanja – dozorevanje in za večino otrok pomembna stvar. Hotel sem jih popeljati v tisti čas.”
Poleg tega je režiser natančno proučil tehnike vseh mojstrov trilerjev in srhljivk. “Res je opravil domačo nalogo,” razloži izvršni producent  Gainor. “Res je preštudiral, kaj deluje – recimo počasna, plazeča se kamera je zares grozljiva. Ni vam treba hiteti, če hočete prestrašiti. Morate imeti trenutek, da zadihate. Grozljivka se od trilerja razlikuje po tem, da grozljivka hitro skoči v dogajanje in vam da kri, v trilerju, kot je ta, pa je za to potreben čas. Veliko spektakularnih podrobnosti smo namenili scenografiji, premikom kamere in stopnjevanju napetosti. Najdete pa tudi subtilne reference na nekatere od najboljših trilerjev dvajsetega stoletja. V nekem prizoru kri odteka v odtok. So trenutki, ki nas spominjajo na Žrelo, ko nekaj šine čez ekran in tega potem ni več. Kot plavut, vendar je v našem primeru to morilec.”
 “Ena od krasnih stvari scenarija je,” pravi režiser, “da gre za mešanico žanrov. Gre za policijski film, ki se prepleta z najstniško grozljivko. Imamo detektiva, ki dobi še eno priložnost, da morilca pripelje pred obličje pravice. Morilec je obsedenec, ki ga žene to, da je nor na dijakinjo, ki jo preprosto mora imeti – to ga privede do točke, ko bo pobil vse, ki mu stojijo na poti do nje. Med tema dvema možema imamo mlado dekle, ki doživlja najbolj čarobno noč svojega življenja, noč maturantskega plesa, dogodek, ki je sinonim za konec mladosti – smrt mladosti, metaforično.”
K napetosti Maturantskega plesa, ki jo lahko tak rekoč čutimo, pripomore še dejstvo, da čeprav so njihove zgodbe prepletajo – zgodbe Donne, detektiva Winna in morilca Fentona  - se na platnu srečajo šele ob katarzičnem vrhuncu.
 “Naša grožnja je moški, ki ima isto motnjo, kot jo je imel John Hinckley, Jr. z Jodie Foster,” razloži McCormick. “Reče se ji erotomanija. Naš morilec si predstavlja razmerje, ki ga ni. Predstavlja si žensko, s katero naj bi bil do konca življenja in storil bo prav vse, da bi se to zgodilo. Na tem je nekaj zelo človeškega. Morda ne do tega ekstrema, a vsi smo si v življenju že nekaj tako grozno želeli, da smo s tem postali obsedeni – službo, avto, mesto v ekipi – zato morda čisto malo tega tipa razumemo. Ni samo ubijalski stroj, ki nabira trupla.”
Izvršni producent Mark Forby dodaja: “Gre za obsedenost, ne za samo dejanje ubijanja. Fenton je osredotočen na cilj in da bi ga dosegel, mora pobijati ljudi. Zato je toliko bolj zanimiv zlikovec, ker mu to doda dimenzijo. En del vas morda do njega premore celo empatijo.”
Hinckley, Jr., Mark David Chapman in Ted Bundy so vsi služili kot model za zlikovca Maturantskega plesa, pojasni McCormick. “Ti tipi so na nek način superiorni. Njihovo stanje duha smo hoteli ujeti v liku Richarda Fentona,” pojasni Forby.
“Ves čas sem mislil na Sedem in Ko jagenjčki obmolknejo,” nadaljuje režiser. “Imamo te briljantne ume, ki so zli in so vedno korak ali dva – ali dvanajst – pred ostalimi. Imate občutek, da bodo zmagali, če se ne bo našemu junaku nasmehnila sreča. Občinstvo je za njegovim hrbtom vse do konca. Če bi bilo to Žrelo, bi bil  Richard Fenton moj morski pes. Če bi bil to Osmi potnik, bi bil moj Nezemljan.”

O IGRALCIH

Brittany Snow (Donna Keppel) je posnela Lak za lase,  Finding Amanda, Black Water Transit, John Tucker mora umreti, Misija: Cucelj.
Na televizji je nastopila v Pod nožem lepote, Guiding Light, Safe Harbor, Sea Quest DSV, American Dreams

Scott Porter (Bobby) nastopa v nadaljevanki Friday Night Lights. Posnel je filme Speed Racer, Glasba in besedilo in Descent.

Johnathon Schaech (Richard Fenton) je posnel The Sparrow, Houdini, Judas Hush, The Forsaken, The Doom Generation, Finding Graceland, That Thing You Do.
Johnathon in njegov scenaristični partner Richard Chizmar sta napisala scenarij za nadaljevanko Masters of Horror, trenutno pa pišeta scenarij za serijo Fear Itself. Chizmar in Schaech sta napisala tudi scenarij za  From a Buick 8 Stephena Kinga, ki ga trenutno snemajo.
 
O REŽISERJU

Nelson McCormick: Maturantski ples je njegov režijski prvenec. Na televiziji je med drugim režiral nadaljevanke Na kraju zločina, Beg iz zapora, Alias, Pod nožem lepote, Urgenca. Pod lupo pravice, Zdravnikova vest in Zahodno krilo.
Kariero je začel kot vojni snemalec: snemal je tako spopade zrak-zrak kot humanitarna prizadevanja, za kar je dobil dve priznanji ameriškega letalstva.
Potem je začel režirati reklame. Leta 2005 je bil soizvršni producent in režiser vojne drame Over There.