Dosjeji X: Hočem verjeti je nov film, ki temelji na izjemno priljubljeni, večkrat nagrajeni nadaljevanki Dosjeji X. V težko in dolgo pričakovanem filmu se ponovno srečata zvezdnika nadaljevanke David Duchovny in Gillian Anderson pod vodstvom avtorja serije Chrisa Carterja, ki je napisal scenarij s Frankom Spotnitzem.
V skladu s tradicijo Dosjejev X zgodba ostaja skrivnost. Poznajo jo samo vodilni studia ter sodelujoči pri projektu. Razkriti je moč naslednje: nadnaravni triler je zgodba zase, a se drži tradicije najbolj cenjenih in priljubljenih epizod, vedno zapleteni odnos med Foxom Mulderjem (Duchovny) in Dano Scully (Anderson) pa popelje v nepričakovane smeri.  Mulder nadaljuje z neomajnim iskanjem resnice, Scully, strastna, strašno inteligentna zdravnica, ostaja povezana z Mulderjevimi iskanji.

Več mesecev po koncu snemanja Carter ostaja enako previden glede zgodbe, kot je bil med njenim nastajanjem in med samo produkcijo. “Mulder in Scully se zavoljo nekega primera spet znajdeta v svetu Dosjejev X,” je vse, kar pove o zgodbi.
Morda več namigov…na nekaj…najdemo v naslovu filma. “Hočem verjeti,” je oboževalcem serije znan. Gre za slogan na plakatu, ki je visel v Mulderjevi pisarni FBI. “Gre za povsem logičen naslov,” pravi Chris Carter. “Zgodba vključuje težave pri posredovanju resnice in znanosti. Namiguje na Mulderjeve težave z vero.”
Carter veliko več razkriva o tem, kaj želi s filmom doseči. “Preprosto povedano, hoteli smo, da se prav vsi do zadnjega v občinstvu podelajo v hlače od strahu.” Ker film kot medij sam po sebi dovoljuje filmskim ustvarjalcem zgodbo in like popeljati tja, kamor nadaljevanka ni mogla iti, se po Carterjevih besedah Dosjeji X: Hočem verjeti vrača h koreninam nadaljevanke, ko je bila ta samotna luč na televiziji za občudovalce srhljivk, nadnaravnih pripovedi in grozljivk. “Film vsebuje vse najboljše stvari, zaradi katerih so ljudje imeli radi serijo. Pri Dosjejih X smo pogosto prestrašili ljudi s tistim, kar nismo pokazalo in to uporabljamo tudi pri filmu.”

Scenarist in producent Frank Spotnitz dodaja: “Mislim, da je bila najboljša stvar Dosjejev X ta, da ste se zaradi njih lahko začeli bati česarkoli. To niso bile tipične grozljivke, ki se niso držale priljubljenih žanrskih določil. In ta film se drži tradicije, da prikazuje stvari, ki jih v večini srhljivk ne vidite.”

Za razliko od prvega filma Dosjeji X, ki je v kino prišel leta 1998, Carterjeva in Spotnitzova zgodba za Dosjeje X: Hočem verjeti od občinstva ne zahteva poznavanje kompleksne mitologije, ki so jo stkali v devetih sezonah predvajanja. “Prvi film je bil nekakšna epska epizoda serije, Dosjeji X: Hočem verjeti pa je pravi film, čisto zase,” razloži Carter. “Tudi če nadaljevanke ne bi bilo, bi ta zgodba vseeno našla pot do filmskega platna.”

Po dolgih desetih letih od prvega filma – in šestih od konca snemanja nadaljevanke – sta Carter in Spotnitz čutila, da je čas pravi za nov film Dosjeji X. Ne le zato, da bi legijam občudovalcev serije ponudila nov primer za Mulderja in Scully, ampak da bi novi generaciji predstavila te like, ki jih imajo radi milijoni. “Ko sem se v zadnjih letih pogovarjal s študenti, sem opazil, da večina nadaljevanke sploh ne pozna,” pravi Carter. “Današnji dvajsetletniki so bili premladi, ko so nadaljevanko pred 16 leti začeli predvajati. Torej je tu povsem novo občinstvo za Dosjeje X. Film smo naredili, da bi zadovoljil njih kot tudi dolgoletne oboževalce.”

“Pisanje scenarija in snemanje filma je bilo precej več kot le vaja iz nostalgije,” dodaja Frank Spotnitz. “S Chrisom sva si vzela čas in si pazljivo in čustveno ogledala Mulderja in Scully in to, kje naj bi bila na tej točki njunih življenj. Dolge ure sva govorila o zgodbi in o tem, kaj bi nama pomenila.”

Odločila sta se, da se bosta zgodba in ključna dinamika med Mulderjem in Scully odvijali v “resničnem” času, kot pravita sama – šest let je, od kar smo ju videli v zadnji epizodi serije in v filmu se bo odražalo to napredovanje. “Šest let sta starejša in šest let modrejša in njun odnos se je precej razvil,” pravi Carter.  “Mulder in Scully sta v tem času veliko prestala, zato je v filmu mnogo povedanega o tem, kakšen je njun odnos in kakšna je njegova prihodnost.”

Po besedah Davida Duchovnyja je bila predstavitev Mulderja in Scully, kakršna sta danes, ključna odločitev.  “V svetu Dosjejev X in svetu nasploh je bilo potrebno dati času čas. Po mojem je ena najbolj zanimivih stvari za igralce, ko skušamo po določenem času ponovno utelesiti nek lik, to, da v delo vključimo spremembe ali okoliščine, ki so se zgodile v tem času tudi v naših življenjih.”
Odnos Mulder-Scully še vedno zaznamuje izjemna kemija – iskra, ki se razlikuje od običajnih filmskih romanc. “Kemija z Davidom je povsem neprisiljena,” pravi Andersonova.  “To je nekaj, kar lahko ustvariva z zaprtimi očmi. Bila je tam v trenutku, ko sva začela snemati ta film.”

Na snemanju Dosjejev X: Hočem verjeti je naelektrenost med igralcema in njunima likoma naredila vtis celo na tiste, ki so jo od blizu gledali vrsto let. “Ko sem prvi dan snemanja gledal Davida in Gillian pri delu, sem dobil kurjo polt,” pravi Chris Carter.  “Med Davidom in Gillian je bila od nekdaj kemija. Ko sem ju gledal pri delu, je bilo, kot bi se ponovno sešla družina.”

Odnos med Mulderjem in Scully je bil nekaj tako posebnega, da obstaja celo skupina oboževalcev, ki si je nadela ime Shippers - skovanja iz besedice relationship, odnos – in se ukvarja samo s tem odnosom. Ljubezenska zgodba med Mulderjem in Scully se zelo razlikuje od običajnih filmskih ljubezenskih zgodb. “Njun odnos je bil od nekdaj precej deviški,” pravi Duchovny. “Gre za staromodno romanco, kjer se telesna intimnost doseže s pogledi ali z držanjem za roke ali s poljubi na čelo. Mulder in Scully sta si usojena, pa vendar se vedno najde kakšna ovira, ki ogroža njun odnos. Ta film o tej oviri pove kar precej.”

Chris Carter se še bolj poglobi v vez med likoma. “Zame so bili Dosjeji X vedno ljubezenska zgodba – intelektualna romanca, ki je zelo redka in obrzdana. Je intimna, a ne telesna. To je velik del kemije. In vse od začetka nadaljevanke sta bila David in Gillian zaslužna za naš uspeh. Brez njiju nadaljevanka ne bi vžgala.”
Čeprav so filmarji in seveda oboževalci zelo pogrešali Mulderja in Scully in so si želeli njune vrnitve, je bil začetek snemanja večkrat prestavljen iz različnih razlogov. Carter pravi, da ima David Duchovny največ zaslug, da je končno le prišlo do realizacije projekta.

Mulderju in Scully se v filmu pridruži nekaj novih likov. Med njimi agentka Dakota Whitney, ki jo igra Amanda Peet. Kot vse ostalo, kar je bilo povezano s filmom, so bile podrobnosti o Whitneyjevi ovite v skrivnost.  “Whitney prosi Mulderja za pomoč pri primeru,” razkriva Amanda. “Je agentka FBI, ki morda – ali pa tudi ne – nekaj začuti do Mulderja.” Dakoti Whitney se pridruži še agent FBI Mosley Drummy, ki ga igra slavni raper Alvin “Xzibit” Joiner. Carter mu je dal vlogo, potem jo je slišal neko njegovo skladbo, v kateri omenja Dosjeje X. Tudi Xzibit noče kaj veliko povedati o svojem liku, le to, da se drži pravil, da besede Ne sploh ne pozna in da nima časa za Mulderjeve čudne zamisli: “Kajti če agent Drummy stvar ne more videti, otipati, začutiti ali ubiti, potem vanjo ne verjame.”
S povsem drugačnim likom se je spopadel znani igralec Billy Connolly, čigar oče Joseph Crissman je temačen, kompleksen lik z mračno preteklostjo. “Na ta lik se bo občinstvo močno odzvalo, kar je bil eden od razlogov, da me je pritegnil,” pravi Connolly. “Ko mi je Chris Carter pripovedoval o očetu Josephu, sem vedel, da se moram lotiti vloge, nad čemer so se prijatelji in sorodniki zgrozili. Ampak najbolj grozno pri vsem skupaj je, da me je Chris imel v mislih, ko je ustvarjal lik!” (Carter že dolgo časa občuduje Connollyja, posebej njegov nastop v filmu Her Majesty, Mrs. Brown.)
 
Seveda se je skoraj nemogoče pogovarjati o Dosjejih X: Hočem verjeti, ne da bi omenjali skrivnostnost, ki je obdajala zgodbo, snemanje in like. “Zame,” pravi Carter, “je ta film ko božično darilo. Hočem, da se ga odpre na božično jutro in nič prej. Nočem, da bi ljudje stresali škatlo ali kukali pod zavijalni papir. Mislim, da bo občinstvo bolj uživalo v filmski izkušnji, če vnaprej ne ve, o čem gre zgodba. Zato smo storili vse, kar je bilo mogoče, da ohranimo presenečenje.”
Zaradi tega so imeli kopije celotnega scenarija samo režiser ter producenti. Igralce so povabili, naj pridejo prebrat scenarij, ki pa so ga odnesli takoj, ko so ga prebrali. Vodje določenih oddelkov so scenarij prebrali v zaprti sobi pod video nadzorom, nakar so scenarij vrnili v trezor. Vsi, ki so ga prebrali, so morali podpisati klavzulo o zaupnosti. Več kot 90 odstotkov ekipe je imelo o zgodbi bore malo informacij – kar jih ni oviralo, da se niso na delo vsak dan posebej dobro pripravili.
Med snemanjem so igralci dobival samo po nekaj strani scenarija vsak dan posebej. Na vsakem izvodu je posebej pisalo, kateremu so bile namenjene.  Ob koncu delavnika so strani zbrali skupaj in jih uničili. Po internetu so zakrožile dvomljive informacije in nenavadne fotografije, zato celo najbolj zagrizeni oboževalci nosi znali ločiti resnice od fikcije.

Film so snemali v Vancouvru, tako kot prvih pet sezon serije. “Med desetimi razlogi za uspeh Dosjejev X je tudi Vancouver. Že od vsega začetka nam je bila všeč zamisel, da bi film snemali tam. Ko smo ga zapuščali, smo bili zelo žalostni. Veliko solz smo pretočili. Snemanje filma nam je omogočilo, da smo spet videli znane obraze in prijatelje, ki smo jih pustili tam.”

O DOSJEJIH X

Njihov avtor in izvršni producent je Chris Carter. Dosjeje X so premierno prikazali na televizijski mreži Fox 10. septembra 1993. Gre za kroniko življenja in pustolovščin Foxa Mulderja in Dane Scully, dveh povsem različnih agentov FBI, ki dobita nalogo preiskovati nerešene primere znotraj biroja – primere, ki so povezani s paranormalnim, nadnaravnim in nepojasnjenim.
Dosjeji X so dobili celo vrsto nagrad, med drugim zlati globus za najboljšo dramsko serijo. Leta 1997 je Gillian Anderson dobila nagrado emmy za najboljšo igralko c dramski seriji.
Dosjeji X so bili enako uspešni v ZDA in v tujini. Nadaljevanka, v kateri je bilo polno zarot, paranoje, groze in napetosti je bila najbolj priljubljena serija v Kanadi, najbolj gledana serija v Angliji in največja senzacija v zgodovini japonske televizije. Po devetih letih so jo nehali snemati leta 2002.  Leta 1998 so posneli prvi film. Scenarij zanj sta napisala Carter in Spotnitz. 

O IGRALCIH

DAVID DUCHOVNY (Fox Mulder) v zadnjem času nastopa v nadaljevanki Californication (Kalijebafornija na HBO), za katero je dobil zlati globus za najboljšega igralca v komični seriji. Je tudi njen izvršni producent.
V Dosjejih X je nastopal med leti 1993-2002. Za vlogo je bil nominiran za nagrado emmy. Nominacijo za emmyja najboljšega gostujočega igralca je dobil tudi za po mnenju mnogih drzen nastop v komični nadaljevanki The Larry Sanders Show. 
Bil je tudi scenarist in režiser dveh epizod Dosjejev X z naslovoma The Unnatural ter Hollywood A.D., v kateri sta nastopila Garry Shandling in Tea Leoni.     
Posnel je tudi filme Evolucija, Kalifornia, Trust the Man, The TV Set, Things We Lost in the Fire, The Secret, Full Frontal, The Rapture, Julia Has Two Lovers, Chaplin, Beethoven, Return To Me, Playing God, Zoolander.
Nastopil je tudi v serijah Twin Peaks, Life With Bonnie, Seks v mestu in bil pripovedovalec v seriji Red Shoe Diaries.
Duchovny je kot režiser debitiral s filmom House of D, za katerega je napisal tudi scenarij.
Režiral je tudi epizodo serije Kosti.
 
GILLIAN ANDERSON (Dana Scully) je za nastop v nadaljevanki Dosjeji X dobila dve nagradi igralskega sindikata, emmyja, zlati globus in številne druge nagrade.
Leta 1999 se je v zgodovino zapisala kot prva ženska, ki je napisala scenarij in režirala epizodo Dosjejev X z naslovom All Things.
Posnela je tudi filme The Mighty, Playing By Heart, House of Mirth, The Mighty Celt, Tristram Shandy: A Cock and Bull Story, How to Lose Friends & Alienate People, Zadnji škotski kralj in Straightheads.
Nastopila je tudi v nadaljevanki Bleak House.
 .
AMANDA PEET (ASAC Dakota Whitney) je posnela filme The Martian Child, Terra, Real Men Cry, Syriana, Več kot ljubezen, Morilec mehkega srca, Ljubezen je luštna stvar, Identiteta, Nevarna smer, High Crimes, Igby Goes Down ter nadaljevankah Studio 60 on the Sunset Strip ter in Jill.

O REŽISERJU

CHRIS CARTER (režiser/scenarist/producent): revija Time Magazine ga je označila za televizionarja, ki je iz koncepta nezemljanov in iskanja resnice ustvaril nič manj kot kulturni fenomen z milijoni oboževalcev po vsem svetu.
Nadaljevanko so predvajali v šestdesetih državah. O njej so razpravljali na številnih spletni straneh. Snemali so jo devet sezon. Prejela je nagrado emmy in tri zlate globuse za najboljšo nadaljevanko. Vpliv Carterjeve serije je bil tako velik, da ga je leta 1997 Time uvrstil na seznam 25 najbolj vplivnih ljudi v Ameriki.
Carter je bil kot scenarist nominiran za nagrado emmy in nagrado ameriškega scenarističnega sindikata, kot režiser je bil nominiran za nagrado emmy in trikrat na nagrado ameriškega sindikata režiserjev.  Pod okriljem njegove produkcijske hiše Ten Thirteen je bil tudi avtor in izvršni producent nadaljevank Harsh Realm, Millennium ter The Lone Gunmen – v vseh nadaljevankah so prav tako raziskovali skrivnosti in strahove, ki so se začeli z Dosjeji X.
 Carter je bil koscenarist in producent filma Dosjeji X iz leta 1998.