“Dar Fur – Vojna za vodo” je celovečerni dokumentarni film o misiji Toma Križnarja, neodvisnega publicista in znanega aktivista za pravice staroselskih ljudstev, ki ga je februarja leta 2006 tedanji slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek poslal kot svojega odposlanca med upornike v Darfur.

Križnar naj bi preveril kaj se v resnici dogaja v prepovedanih, obkoljenih in obleganih, področjih nekdanjega samostojnega sultanata. Obenem naj bi različnim frakcijam upornikov predstavil mirovni predlog, ki ga je predsednik istočasno poslal tudi sudanskemu predsedniku. Križnar naj bi tudi raziskal, kam bi bilo najbolj smotrno posredovati pomoč, ki se je v veliki  akciji na predsednikov poziv medtem zbirala v Sloveniji. 

Ampak sudanski diktator general Omar Hassan al Bashir, ki je prevzel oblast s pomočjo islamskih skrajnežev v državnem udarom leta 1979, se kljub poznanstvu z dr. Janezom Drnovškom iz časov, ko je kot nekdanji predsednik Jugoslavije vodil Gibanje neuvrščenih, ni odzval za pogajalsko mizo. Hkrati je slovenski mirovni predlog zavrnil tudi vodja najmočnejše uporniške frakcije Sudan Liberation Army (SLA) Minni Arcou Minawi, ki se je tedaj v Abudži, v Nigeriji, skupaj z več vodji darfurskih upornikov že več mesecev pogajal s predstavniki sudanskega predsednika o predlogu mirovnega sporazuma, ki so ga v organizaciji Afriške unije orkestrirali Američani. Slovensko mirovno posredovanje, ki je bilo v resnici bolj naklonjeno civilni družbi, kot gospodarjem vojne, je propadlo. Minawi je Križnarja ukazal izgnati iz Darfurja, kamor se mu je med tem uspelo prebiti s pomočjo humanitarnega koordinatorja SLA Suleimana Jammousa, nazaj v Čad.

Da bi svojega predsednika okrepil z novim navdihom, skuša Križnar organizirati zanj vsaj srečanje z žrtvami vojne in tistimi predstavniki upornikov, ki niso bili zastopani v Abudži, v enem od taborišč na meji med Čadom in Sudanom.  Vendar Visoki komisariat OZN za begunce v Ženevi slovenskemu predsedniku odsvetujejo obisk, rekoč, da ne more zagotoviti potrebne varnosti.
Dvomesečno življenje z begunci Križnarja zaznamuje. Namesto, da bi se vrnil, kot mu je naročeno, vztraja sam in se na svojo odgovornost vrne v Dafur. Po več poskusih mu uspe prepričati Minawijeve poveljnike, naj ga izkoristijo za promocijo njihove frakcije in vodijo po ozemljih, ki so jih že  “osvobodili”. Nima denarja, ima pa kamere, ki jih je vzel s seboj za primer, če od njegovega poslanstva ne ostane nič drugega. Posneti humanitarne razmere na medijem nedostopnih področjih in jih v dokumentarnem filmu posredovati javnosti, ostane edini smisel. Križnar naslednje tri mesece povsod kamor ga Minawijevi komandanti spremljajo v prepričanju, da se je pridružil SLA, sistematično snema neznano življenje pod nadzorom darfurskih upornikov.

Ne samo vodje, tudi civilno prebivalstvo, ki je ostalo z borci za svobodo, bremenijo vest Afrški uniji, ki ima v Darfurju mandat poročanja o kršitvah premirja ne pa tudi zaščite prebivalstva, da njihovi vojaki z sudansko vlado dejansko sodelujejo v genocidu.  Ženske in otroci dajejo čustvene izjave, da v iztrebljanjih sodelujejo celo OZN, ker si ne prizadevajo dovolj, da bi begunce vrnili na domove, ampak jih namesto tega silijo v brezciljno životarjenje v taboriščih, proč od njihovih pravih zaščitnikov, ki bi jih sicer oskrbovali s pridelki in čustveno podporo. Namesto potrditve tega kar poročajo velike svetovne medijske hiše, pričevanja Križnarju pomagajo k povsem drugi sliki Darfurja kot jo kažejo BBC, CNN, TV CHINA, AL JAZEERA. To je prvi film o Darfurju, ki omogoča preostalemu svetu vpogled v mentaliteto upornikov, beguncev in civilistov, in dogodke od februarja do junija 2006 in jasno pokaže, zakaj je bil 5. maja 2006 podpisani mirovni sporazum med sudansko vlado in samooklicanim vodjo SLA Minijem Minawijem voden s strani ZDA in podpisan pod okriljem Afriške unije v Abuji, v Nigeriji, očitno politična farsa, ki se nadaljuje tudi danes.

Film pripoveduje zgodbo o neuspeli iniciativi slovenskega predsednika, ki je bila ustavljena z ponižujočim pismom ameriške zunanje ministrice Condolezze Rice, naj se majhna Slovenija ne vmešava v širšo svetovno politiko.

Dukumentarec argumentirano dokazuje, da se vojna v Darfurju ni začela zgolj z uporom domorodnih afriških plemen proti marginalizaciji in poskusom arabizacije centralnih sudanskih arabskih oblasti, in ponuja močne utemeljitve, da se je vojna začela že veliko prej, kot posledica klimatskih sprememb in odsotnosti padavin.

Najbogatejši izviri vode so v gorah tri tisoč metrov visokega ugaslega vulkana Jebel Marri, kjer živijo v Furi.

Dar Fur pomeni „domovina Furjev“.

Furi so največje žrtve vojne za kozarec vode.

Film prikazuje hrabrost Toma Križnarja in rešitev, ki jo je našel na vrhu gore Jebel Marra, pod katero Al Kaida uri svoje vojake. Rešitev se pokaže med gledanjem dokumentarca.

S svojim prvencem „Nuba - čisti ljudje“, filmom o genocidu nad narodom iz Nubskih gora v Sudanu, je Tomo aktiviral politike, aktiviste in navadne ljudi. Ta film in njegov pogum sta prispevala k mirovnem sporazumu med sudansko vlado in uporniki.