Zaradi kakšnega grozljivega odkritja bi Vatikan zaprosil za pomoč Roberta Langdona, moškega, ki je razvozlal eno najbolj kontroverznih šifer v zgodovini? Ko Langdon odkrije dokaze o ponovni obuditvi starodavne skrivne bratovščine Illuminatov – najbolj mogočne skrite organizacije v zgodovini – se sooči tudi s smrtno grožnjo, da bo prišlo do uničenja najbolj preziranega sovražnika tajne organizacije: katoliške cerkve. Ko izve, da ura tiktaka na neustavljivi tempirani bombi Illimunatov, se Langdon odpravi v Rim, kjer združi moči z Vittorio Vetra, prelepo in skrivnostno italijansko znanstvenico. Podata se na akcije poln pregona po zapečatenih kriptah, nevarnih katakombah, zapuščenih katedralah in celo po osrčju najbolj tajne kleti na svetu. Langdon in Vetra sledita 400 let stari poti Illuminatov, ki označuje edino upanje Vatikana za preživetje.

KDO JE KDO V ANGELIH IN DEMONIH?

Angeli in demoni se začno s papeževo smrtjo in konklavom. Gre za proces, s pomočjo katerega zbor kardinalov izbere novega papeža. Med kardinali so tudi preferiti, kardinali, ki imajo največ možnosti, da postanejo papeži. Proces obdaja tančica skrivnosti, saj so kardinali v osami. Z zunanjim svetom komunicirajo samo prek dima, ki ga spustijo iz kapele. Temen dim pomeni, da do dvotretjinskega večinskega glasovanja ni prišlo, medtem ko bel dim (in od nedavna zvonovi) pomenijo, da je prišlo do dvotretjinske večine in da so izbrali novega papeža.

Kamerleng ima znotraj Vatikana povsem specifične dolžnosti. On potrdi papeževo smrt in uniči papežev prstan s svojim uradnim pečatom, znanim tudi kot Ribičev prstan. Do izvolitve novega papeža je kamerleng uradni voditelj države vatikanskega mesta.

Švicarska garda varuje papeža in zbor kardinalov znotraj vatikanskega obzidja od 22. januarja 1506. Svojega položaja ne jemljejo kot poklic, ampak so prepričani, da so bili za to službovanje poklicani. Rekrut švicarske garde je lahko samo samski katoličan med 19. in 30. letom. Visok mora biti vsaj 180 centimetrov, imeti mora vsaj srednješolsko izobrazbo in mora skozi vsaj osnovno urjenje v švicarski vojski. Biti mora tudi švicarski državljan.
Splošne policijske dolžnosti Vatikanskega mesta opravljajo karabinjerji. Skrbijo za javni red, promet, ukvarjajo pa se tudi z ugrabitvami in preiskovanji umorov.

V Angelih in demonih so te skupine prisiljene iti v akcijo, ko Illuminati ugrabijo preferite in grozijo, da bodo vsako uro enega ubili. Vse skupaj doseže vrhunec s podtaknjeno bombo v Vatikanu.
Uradna zgodba o pravih Illiminatih pripoveduje, da gre za skrivno združbo, ki so jo ustanovili na Bavarskem leta 1776. Imeli so do dva tisoč svobodomiselnih pripadnikov iz najvišjih slojev umetnosti, znanosti in vlade. Organizacijo so uradno razpustili v 18. stoletju.
Mnogi so prepričani, da so korenine tajne združbe še precej starejše – da Illuminati obstajajo že od 16. stoletja. Nastanku je botrovala zaskrbljenost zaradi neustreznega znanstvenega razmišljanja cerkve v tistih časih. V zgodbi Angelov in demonov so bili ti Razsvetljeni pregnani v podzemlje, kamor so izginili pred več kot sto leti. Po tem so postali goreči nasprotniki Vatikana, odločili so se verovati v štiri elemente narave – zemlja, zrak, ogenj in voda. To predstavlja osnovo za napeto zgodbo, ki se odvije v filmu.
Nekateri trdijo, da Illuminati obstajajo še danes. Številni članki, videi in druge zgodbe o njih polnijo internetne strani. Pisci teh zgodb trdijo, da Illuminati nadzirajo svetovne dogodke, so na visokih vladnih položajih in ustvarjajo novi svetovni red, v katerem bi posamezne vlade zamenjali z avtonomno svetovno vlado Razsvetljenih.

“Langdon vstopi v Angele in demone z ledenim odnosom do Vatikana, kar je posledica dogodkov v Da Vincijevi šifri,” pravi Tom Hanks, ki ponovno igra izvrstnega profesorja Langdona. “Jasno je, da veliko ve o organizaciji cerkve, njenih ritualih in preteklosti, vseeno pa ni preveč dobrodošla oseba. Dejansko v Vatikanu poteka boj za moč, zamaskiran v ugrabitev konklava. Navkljub preteklim sporom s cerkvijo Langdon postane pravi mož, da temu boju naredi konec.”

V Angelih in demonih skuša Langdon stopiti na prste Illuminatom – 400 let stari skrivni organizaciji – in jim prekrižati načrte, da bi v Vatikanu povzročili kaos. Režiserju Ronu Howardu tako predstavljajo dostojnega Langdonovega nasprotnika “Ko sem prebral Angele in demone, me je zamisel o Illuminatih povsem prevzela,” pravi. “V tej 400 let stari tajni združbi naj bi bila tudi Galileo in Bernini. Kaj se je zgodilo z njimi? So jih res zatrli? So nas res zapustili ali pa so še vedno med nami?”

“Pustolovščine Roberta Langdona so krasne, ker podžigajo radovednost in raziskovanje,” nadaljuje Howard. “Preberete knjigo ali si ogledate film, potem pa greste v knjižnico ali na internet – radi bi razumeli Berninija, Galilea, njun odnos do Vatikana, do umetniškega sveta, znanosti in skrivnosti Illuminatov. Če verjamete v to ali ne, gre za fascinantne stvari in v bujni domišljiji Dana Browna privedejo do čarobnih sledi in krasne skrivnosti.”

O IGRALCIH

TOM HANKS (Robert Langdon) je prvi igralec, ki je v zadnjih petdesetih letih dvakrat zapored dobil oskarja: za Philadelphijo in za Forresta Gumpa. Za obe vlogi je dobil tudi zlati globus in številne druge nagrade. Leta 1996 je kot režiser debitiral z That Thing You Do!. Začel je v nadaljevanki Bosom Buddies, ki so ji sledili filmi Splash (Morska deklica v New Yorku), Volunteers, Nothing in Common, A League of Their Own (Ženska liga), .Punchline, Big (Velik; prva nominacija za oskarja, prvi zlati globus), Saving Private Ryan (Reševanje vojaka Ryana; nominacija za oskarja), The Green Mile (Zelena milja), Cast Away (Brodolom), The Road to Perdition (Pot v pogubo), Catch Me If You Can (Ujemi me, če me moreš), The Terminal (Terminal), The Ladykillers (Morilci stare gospe), The Polar Express (Polarni vlak), Charlie Wilson’s war (Wilsonova vojna). Hanks je sodeloval tudi pri nadaljevankah From the Earth to the Moon (bil je eden od pobudnikov nadaljevanke, izvršni producent, režiser prve epizode ter scenarist in eden od igralcev zadnje) in Band of Brothers (bil je izvršni producent in režiser ene od epizod).
S Howardom sta nazadnje skupaj posnela Da Vincijevo šifro.

EWAN MCGREGOR (kamerleng) je najprej nastopal v gledališču, nato dobil vlogo v nadaljevanki Lipstick on your Collar, nakar je igral v trilogiji Vojna zvezd in v filmih Plitki grob, Sestreljeni črni jastreb, Otok, Odštekano življenje, Dol z ljubeznijo, Velika riba, Mladi Adam, Being Human, Žametne noči, Tihi glas, Trainspotting, Emma, Brassed Off, The Serpent’s Kiss, Moulin Rouge!, Deception, Cassandra’s Dream, Miss Potter, Stay. Gostoval je tudi v seriji Urgenca.

STELLAN SKARSGÅRD (Richter) je leta 1968 postal najstniški zvezdnik z nadaljevanko Bambi Bitt ach jag. Nedavno smo ga videli v Mamma Miji in v seriji Entourage. Od leta 1972 do 1988 je bil zaposlen v Royal Dramatic Theatre v Stockholmu. Od leta 1982 je posnel več kot 50 filmov, med drugim Neznosna lahkost bivanja, Lov na Rdeči oktober, Lom valov, Plesalka v temi, Globoka modrina, Dobri Will Hunting, Nespečnost, The Simple-Minded urder, Oxen, Dogville, Amistad, Ronin, Aberden, Timecode, Kiss Kiss Bang Bang, The Glass House, Taking Sidesl.

O REŽISERJU
RON HOWARD Ron Howard je dobil oskarja za Čudoviti um. Režiral je tudi filme Da Vincijeva šifra, Frost/Nixon, Apollo 13, Parenthood, Splash (Morska deklica v New Yorku), Cinderella Man (Legenda o boksarju), Backdraft (Povratni ogenj), Cocoon (Kokon), Far and Away (Oddaljena obzorja), Ransom (Odkupnina), How the Grinch Stole Christmas (Grinch), Willow, Night Shift, The Missing. Bil je izvršni producent številnih filmov in nadaljevank, med drugim From the Earth to the Moon in Arrested Development. Howard in njegov dolgoletni producentski partner Brian Grazer sta prvič sodelovala pri uspešnih komedijah Night Shift in Splash. Leta 1986 sta ustanovila Imagine Entertainment, v okviru katere so posneli uspešnice The Nutty Professor, The Nutty Professor II (Trčeni professor 1 in 2), Bowfinger, The Paper, Fun With Dick and Jane (Zabava z Dickom in Jane), Inventing the Abbotts, Liar, Liar (Ti, ti, lažnivec). Kot režiser je debitiral leta 1978 z Grand Theft Auto.
Kariero je začel kot igralec. Najprej je nastopil v The Journey ter The Music Man, potem kot Opie v The Andy Griffith Show in seveda v priljubljeni nadaljevanki Happy Days. Dobre ocene je požel za nastope v American Graffiti (Ameriški grafiti) in The Shootist.

DAN BROWN je avtor številnih knjižnih uspešnic, med drugim Da Vincijeve šifre, ki je bila na prvem mestu lestvice najbolje prodajanih knjig New York Timesa. Da Vincijeva šifra je eden najbolje prodajanih romanov vseh časov. Na začetku leta 2004 so bili vsi štirje njegovi romani v istem tednu na seznamu najbolje prodajanih knjig New York Timesa. Brown se je pojavil na CNN-u, v oodajah The Today Show, National Public Radio, Voice of America kot tudi na straneh Newsweeka, Forbesa, Peopla, GQ-ja, The New Yorkerja in drugih. Njegove romane so prevedli in izdali v več kot 48 jezikih po vsem svetu. Brown je diplomiran na Amherst College and Phillips Exeter Academy. Tam je tudi poučeval angleščino, preden se je povsem posvetil pisanju. Leta 1996 ga je zanimanje za dešifriranje in tajne vladne agencij pripeljalo do objave prvega romana, Digitalna trdnjava, ki je hitro postala uspešnica. Dogajanje je postavljeno v skrivno Agencijo za nacionalno varnost in raziskuje tanko črto med zasebnostjo državljanov in nacionalno varnostjo. Sledil je triler Ledena prevara, ki se ukvarja s podobno problematiko morale v politiki, nacionalno varnostjo in zaupno tehnologijo. Sin profesorja matematike s predsedniškim odlikovanjem in poklicne glasbenice je odraščal obdan s paradoksalnimi filozofijami znanosti in religije. Te komplementarne perspektive so bile navdih za njegovo knjižno uspešnico Angeli in demoni – triler, v katerem si skočita v lase znanost in religija. Zgodba se odvija v švicarskem laboratoriju in v Vatikanu. Pred kratkim je začel pisati serijo trilerjev o znanosti o simbolih, v katerih bo ponovno nastopil priljubljeni Robert Langdon, harvardski profesor ikonografije in religiozne umetnosti. Zgodbe se bodo odvijale v Parizu, Londonu in v Washingtonu. Brownova žena Blythe, slikarka in poznavalka umetnostne zgodovine, sodeluje pri njegovih raziskavah in ga pogosto spremlja na njegovih raziskovalnih odpravah. Da Vincijevo šifro so prodali v več kot 84 milijonih izvodih.